Kot pri vsakem živem organizmu se tudi pri travah srečujemo z različnimi boleznimi. Največ za zdravje in lep izgled svoje trate naredimo z rednim vzdrževanjem in preventivnimi ukrepi.

SNEŽNA PLESEN

Snežna plesen (fusarium nivale) je pogosto glivično obolenje trave, ki se kaže v sivkastih krogih odmrle trave. Ti krogi so lahko premera velikosti do nekaj cm, včasih pa ta bolezen prizadene tudi večjo površino.

Bolj pogosto se plesen pojavi pri novo posejani travi, ki je nežna, še ne dokončno razraščena in je tako manj odporna od starih zasaditev. V glavnem obolijo le travni listi – nobena travna sorta ni imuna, poškodbe so občasne in rastlina si čez čas, ob potrebnih ukrepih, opomore.

Plesen se najbolj pogosto pojavi po zimi, spomladi, po dolgotrajno ležeči snežni odeji, ob visoki vlagi, izmenjavah toplejšega in hladnega vremena, temperaturnih razlikah dan – noč, na površinah, ki slabo prepuščajo vodo in jim manjka hranil, predvsem dušika. Včasih, precej redkeje, se plesen pojavi pred zimo, v vlažnem jesenskem obdobju. Do plesni pride ponavadi zaradi visoke vlage, previsoko pokošene trave ob zadnji košnji v jeseni, dolgotrajnega snega, še posebej, če je zemlja relativno topla in vlažna, zgoraj pa leži zamrznjen sneg, ki ne prepušča zraka. Zgoraj, na površini, je vlage preveč, v zemlji pa premalo, torej ravno obratno kot bi moralo biti;  zgoraj suho, spodaj pri koreninah pa vlažno. Včasih je vzrok za nastanek tudi neprimerno predzimsko gnojenje s previsoko vsebnostjo dušika in premajhno vsebnostjo kalija oz. pozno dodajanje dušika spomladi. Spomladi je namreč potrebno gnojiti z gnojilom z visoko vsebnostjo dušika, ki pospeši rast trave. Trava bo postala močna, lepa in bolj odporna proti boleznim.

Vzrok plesnenja je lahko tudi v polsti, odmrli travi, listju in koreninicah, ki se naberejo na površju in preprečujejo vlagi, zraku in hranilom dostop do korenin. Hkrati je polst idealno okolje za razvoj bolezenskih klic, ki se v sebi prijaznem okolju lahko razvijajo do pomladi. Večkrat je razlog tudi prenizka košnja v času slabe rasti preko poletja, ob najvišjih temperaturah. Takrat je trava pod stresom, lahko dostopna za bolezni in za napade plevelov. Problem je tudi v tem, da bolezen širimo s hojo, košenjem, namakanjem, širi se lahko tudi po dežju ali rosi.

Najbolj enostaven odgovor (kako odpraviti posledice) je – s fungicidi, vendar preden posežemo po njih (v vsakem primeru to prepustimo strokovnjakom), imamo na voljo mnogo drugih ukrepov, s katerimi bomo skoraj zagotovo uspešni.

Morda se nam je bolezen pojavila v bolj senčnih in vlažnih delih trate, pod drevesi, v zavetrju, kjer ni sonca in intenzivne izmenjave zraka. Če so razlog drevesa, bo morda pomagalo že, če jih bomo obrezali in dovolili soncu in zraku dostop do trate, s čemer se bodo travni listi hitreje osušili.

Morda je razlog premalo namočena zemlja, v globini, pri koreninskem sestavu. Namakajte poredko in takrat bolj intenzivno. Ne močite stalno oz. prepogosto, z majhnimi količinami.

Odstranite roso s palico, grabljami ali gumijasto namakalno cevjo. S tem boste pospešili, da se trava hitreje posuši.

Pognojite s kakovostnim počasi topnim gnojilom, z visoko vsebnostjo dušika. Gnojilo bo pospešilo rast in porezali boste lahko obolele bilke trave.

Dvignite višino košnje, pobirajte košeno travo in prezračite napadene dele z vilami ali strojem za prezračevanje.

Zelo pomaga tudi redčenje oz. vertikutiranje z odstranjevanjem polsti.

Priporočamo, da obolele dele dosejete (travna mešanica Optimax 182 je prava za to), in če je le možno, peskate s kremenovo mivko.

Kot vidite, bi z intenzivnim vzdrževanjem lahko preprečili bolezni – bolj enostavno je namreč preprečiti kot lečiti.

 

RJAVE ZAPLATE

Rjave zaplate (Rhizoctonia) so eno najbolj razširjenih in trdovratnih glivičnih obolenj trate. So rjave barve, nepravilne ali okrogle oblike, velikosti do nekaj deset centimetrov ali celo več.

Mnogokrat bolezni sploh ne opazimo, ker trava tako intenzivno raste, potem pa, ob optimalnih okoliščinah, izbruhne na dan in se hitro širi, tako rekoč čez noč. Včasih se zgodi, da trava porjavi samo po obodu kroga, znotraj njega pa ostane zelena.

Na upadlih listih trave se pojavijo poškodbe, ki so znotraj belkaste na obodu pa vijolično rjave barve. Ob vlažnih pogojih opazimo tudi sivkasto, belkasto podgobje gliv.

Bolezen nastane ob otoplitvi, vlagi, še posebej ob vročini (tudi v poletnem času), in se ob optimalnih pogojih lahko zelo hitro razširi.

Glivična bakterija Rhizoctonia solani je aktivna že v polsti in zemlji sami. Od tam se širi na liste trave, skozi poškodbe od košnje (odtrgani in ne odrezani listi – zato je tako potrebno izbrati pravo kosilnico!!!)) in pore trave, ki se ob vročini širijo. Še posebej se razširi, če so listi trave vedno vlažni zaradi dežja, prepogostega namakanja ali preobilnega gnojenja z gnojili z visoko vsebnostjo dušika.

Torej, kako gnojiti in namakati? Prepogosto in preveč intenzivno gnojenje z gnojili z visoko vsebnostjo dušika povzroči zelo intenzivno rast  in večjo možnost pojava bolezni na rastlinah, ki so zaradi intenzivne rasti še bolj občutljive in dovzetne za bolezen. Ne gnojimo pred dlje trajajočim vročim vremenom, gnojite raje večkrat in po malo. Ne namakajte pozno popoldne, zvečer ali ponoči, temveč zgodaj zjutraj, malokrat in z večjo količino vode, tako, da bodo listi trave suhi čim dlje časa. Izogibajte se stalnemu namakanju z majhnimi količinami vode! Dvignite višino košnje, vertikutirajte in aerificirajte (oboje le v času najbolj intenzivne rasti – maja, septembra).

 

MAH

Mah se pojavi v senčnih, vlažnih delih naše trate, tam, kjer trava slabo raste in s tem omogoči bohotenje mahu. Mah praktično nima korenin in ne črpa hranil iz zemlje, kot npr. trava.

Mah je nadloga, vendar nam s tem, ko se pojavi, signalizira, da z našo travo nekaj ni v redu oz. da ji nekaj manjka. Največkrat je razlog za pojav mahu zakisana zemlja. Ker je pH zemlje eden izmed najbolj pomembnih parametrov za optimalno srkanje hranil za rast, odpornost in razvoj trave, moramo pH zvišati. Optimalni pH zemlje za rast trave je od 6 do 6,5, vrednosti pH pa so sicer od 1 do 14; prst z vrednostjo 7 je nevtralna, pod 7 kisla, nad 7 bazična. Opraviti je potrebno analizo zemlje in potem uravnati pH – ga znižati ali zvišati. Najbolj enostavno znižamo pH, če zemlji primešamo kislo šoto in gnojimo s kislimi gnojili, vendar moramo pH, če želimo iztrebiti mah, zvišati. PH zvišamo z raztrosom pepela ali apna in s tem preprečimo tvorbo mahu. Na razpolago so tudi nekatera kemična sredstva, vendar se še prej izplača poskusiti z naravi bolj prijaznimi snovmi, kot sta pepel in apno. Najboljši čas za raztros je jesen ali zgodnja pomlad.

Mah odstranimo tudi s pomočjo zelene galice, ki jo raztopimo v vodi. Na m2 potrebujemo od 40 do 70 g zelene galice. Paziti moramo, da ne pride do ožiga, zato je potrebno trato tretirati pred dežjem. Raztopina z zeleno galico bo tudi sicer obarvala trato na temno zeleno.

Pomaga tudi obrezovanje rastja, dreves in grmovnic, ki mečejo senco na trato.

Priporočljiva sta redčenje (vertikutiranje) in zračenje (aerificiranje), pa nato peskanje s kremenovo mivko.

Ko odstranimo mah, potem ko se je posušil, poskrbimo še za dosejanje trave, saj nas bo sicer prehitel plevel.

Pognojite, saj trava za svojo rast potrebuje dovolj hranilnih snovi. Če boste poskrbeli za gnojenje in bo trava tako imela na razpolago vse za intenzivno rast, bo močnejša od mahu, ki v tem primeru trave ne more prerasti. Mah trave sicer ne prerašča, ampak le zapolnjuje dele, kjer trava slabše uspeva.

Nikar ne namakajte prepogosto s premajhnimi količinami, saj s tem okolje stalno vlažite in ustvarjate optimalne razmere za razvoj mahu. Tudi travne korenine zaradi tega rastejo plitvo in ko pride vročina, trava propada prav zaradi nerazvitega koreninskega sestava.

 

RJA

Ko se rast trave upočasni, ko je hladneje, več vetra, veliko vlage, padavin, in ko postanejo noči dolge, pada rosa, sončnih žarkov ni … se pojavi travna glivična bolezen, travna rja. To se dogaja predvsem jeseni ali že v poznem poletju, ko je tudi v zraku veliko vlage in se rastlina dlje časa ne posuši.

Fotosinteza, ki preko osončenja listov rastline omogoča tvorbo ogljikovih hidratov in sladkorjev, ki jih rastlina potrebuje za svojo rast in razvoj, pa ni intenzivna oz. je zelo omejena.

Eden možnih razlogov za pojav bolezni je tudi pomanjkanje dušika v zemlji, zbita zemlja, polst, redka košnja …

Problem je, da travna rja oslabi rastlino, list postane tanjši, nestabilen, omogočen je razvoj drugih bolezni … Vendar travna ruša ne bo propadla; le na pogled ni taka, kot si jo želimo.

Rjo opazimo tudi na čevljih, saj je v prašni obliki, prvi znaki pa so rumenenje travnih bilk, ki se kasneje obarvajo oranžno, rdeče, rjavo … Rja se prenaša in širi tudi s hojo, košenjem …

Bolezen obvladamo že z gnojenjem, z gnojili z visoko vsebnostjo dušika in potem tudi z jesenskim gnojenjem, z več fosforja in kalija.

Če je zemlja suha, jo namočite – z večjo količino vode, namakajte poredkoma, če je le možno zjutraj, da se bodo listi trave lahko osušili in ostali čim dlje suhi.

Odstranite polst, obrežite drevesa, grmovnice, trato naj osvetli sonce, poveča naj se pretok zraka …

Delno zvišajte višino košnje in jo po sanaciji spet znižajte na želeno višino.

No in na koncu nasvet, ki nam nekako ne gre izpod peresa, ker vemo, da tisto, kar smo napisali zgoraj deluje: uporabite fungicid, vendar le v skrajni sili, ko odpove vse!